Trenutek je vse

Otroci se igrajo ob robu ploščadi
sredi trga žoga
osamljena
pozabljena
loparji so boljši
Mimo grem, za hipec me zamika
utišam vzgib
na silo
vidim punčko, seže mi mogoče do pasu
proti žogi gre
tudi njena ni
a je
za tisti trenutek
Brcne
podam ji jo nazaj
še enkrat in še enkrat
steče za njo
ker je v tistem trenutku
pomembno samo to.
Žoga gre proti meni
in nazaj k njej
fantje se spomnijo, da je njihova
igra se konča
njen nasmeh ne izgine
ko steče proti meni
in mi da petko
Punčka je našla dve minuti pozornosti
jaz pa tistega otroka v sebi
ki ne bo izginil