Nagrada pisalni stroj 2021

za najboljšo kratko zgodbo

Društvo Pisalni stroj je avgusta 2021 razpisalo natečaj za nagrado pisalni stroj za najboljšo kratko zgodbo 2021. Na natečaj je prispelo 77 različnih besedil, ki so šla skozi anonimni proces branja v treh krogih.

Nagrada je bila postavljena precej visoko: 1.200,00 EUR za najboljšo zgodbo, saj pri društvu menimo, da je to najboljši način za višanje standarda v kulturi. Nagrada ni financirana iz javnih sredstev.

1. krog: širši izbor

Bralna skupina v organizaciji društva Pisalni stroj je prejela besedila označena z anonimnimi kodami in iz njih izbrala nabor 14 kratkih zgodb. V širši izbor so se uvrstile naslednje zgodbe:

  • Kristijan Žontar – Sestavljanka
  • Barbara Gajser – Borovci
  • Vito Andželović – Džingiskanske gorostasnosti
  • Maša Šemrov – Prelomnica
  • Nina Jelovšek – Reševanje planeta Zemlja
  • Ana Vidmar – Afera
  • Nataša Štandeker – Snežničina
  • Dejan Putrle – Deklica in volk
  • Maiken Zupančič Danko – ( + potapljač = )
  • Sara M. Virk – Čez mejo
  • Petra Bauman – Šneler, šneler
  • Renata Cigler-Gandolfo – Glasbeni stolp
  • Rdeča Zavesa – Njeno življenje
  • Nina Piberčnik – Oranžna

2. krog: ožji izbor nominirancev

Prav tako anonimno je v drugem krogu besedila bral Rok Sanda, mentor Tečaja kreativnega pisanja. Po težki selekciji je izbor zožil na spodnja besedila, ki so se nato potegovala za nagrado pisalni stroj:

  • Ana Vidmar – Afera
  • Kristijan Žontar – Sestavljanka
  • Maiken Zupančič Danko – ( + potapljač = )
  • Nina Piberčnik – Oranžna
  • Petra Bauman – Šneler, šneler
  • Sara M. Virk – Čez mejo
  • Vito Andželović – Džingiskanove gorostasnosti

3. krog: strokovna žirija

Sedem zgodb, ki se je potegovalo za nagrado pisalni stroj je temeljito preučila strokovna žirija v sestavi:

  • Veronika Simoniti
  • Mirana Likar Bajželj
  • Davorin Lenko

Nagrada pisalni stroj za najboljšo kratko zgodbo 2021

V soboto, 20. novembra 2021, ob 18h je na Simpoziju pisane besede potekala podelitev nagrade pisalni stroj za najboljšo kratko zgodbo.

Nagrado so podelili: Veronika Simoniti, Mirana Likar Bajželj in Rok Sanda.

Nagrado pisalni stroj v vrednosti 1.200,00 EUR je prejela:

Maiken Zupančič Danko

za zgodbo: ( + potapljač = )

Zgodba o odraščanju in o spremenjenih pogledih na svet. Nostalgična nota se sladko in grenko zareže v bralca in ne moreš, da ne bi potoval nazaj v prostoru in času skupaj s pripovedovalcem. Duhovita, grenko-sladka, lepa zgodba spominjanja.


Zmagovalna kratka zgodba in izbor drugih zgodb z natečaja bo objavljen v zbirki kratkih zgodb društva Pisalni stroj.

Več informacij v zvezi z objavo bo znanih na spomladanskem simpoziju 2022.


Predstavitev ostalih zgodb v ožjem izboru

Ana Vidmar: Afera

Izvirna je projekcija v postkovidno obdobje, s problematiko potencirane politične in vsiljene moralne korektnosti. Zaostrene razmere za doseganje svoboščin v prihodnosti se spretno pretakajo skozi to besedilo.

Kristijan Žontar: Sestavljanka

Kratka zgodba skozi pisanje prikaže doživetveno stanje nekoga, ki ima težave z dojemanje stvarnosti sveta okoli sebe. Zgodba dobro uporablja perspektivo za izražanje drugačnega dojemanja sveta.

Nina Piberčnik: Oranžna

Zgodba se premika naprej z neko neizogibnostjo, ki je del besedila samega. Stiska glavnega junaka je močno izražena skozi slog pisanja in tematsko je rešitev dobro umeščena v širše besedilo.

Petra Bauman: Šneler, šneler

Zabavna kratka zgodba, ki se spretno poigrava z raznimi ti. nemcizmi. Ima bliskovit ritem in na trenutke bralec kar teče za pripovedovalko, da dohaja njenemu tempu pripovedovanja. Zgodba z bogatim besediščem in ostrim čutom za bolj prost pripovedni slog.

Sara M. Virk: Čez mejo

Zgodba s posrečenim dvoumnim naslovom in izjemno duhovitimi dialogi. Mojstrsko stopnjuje napetost in kaže na dober občutek za pripovedovanje. Pripovedni slog je izurjen, pripovedovalec in perspektiva pa sta spretno uporabljena za preobrat v besedilu.

Vito Andželović: Džingiskanske gorostasnosti

Postmodernistična igra s formo besedila, ki se poigrava na meji med strukturo kratke zgodbe in akademskega eseja. V svojem pripovednem slogu spominja na klasična grška besedila, še najbolj na Homerja v slovenskih prevodih, na kar tudi ves čas kaže s prstom. Zgodba, ki se igra z mejami pripovedništva in v tem polju tudi najde obilico humorja.

Pogoji sodelovanja