Avtor: Katja Rade

Pločevinke
brez piva
na štirih kolesih
ali več
kot gosenice
z nešteto členi
Gledam ekranček
razdalja se manjša
čas do cilja ostaja enak
čas prihoda se oddaljuje
v neskončnost
Frustrirajoč občutek
da nikoli ne boš prišel domov
ampak pitje med vožnjo
je vseeno prepovedano

Si kdaj razmišljal
da so tiste stvari
nad našimi očmi
pravzaprav gosenice?
Nekatere nepremične
brez življenja
energije
skoraj mrtve
druge živahne
zgovorne
bolj kot usta
kretnje
ali pogled

Ampak kaj
bi bilo potrebno
da bi se te gosenice
spremenile v metulje?

Otroci se igrajo ob robu ploščadi
sredi trga žoga
osamljena
pozabljena
loparji so boljši
Mimo grem, za hipec me zamika
utišam vzgib
na silo
vidim punčko, seže mi mogoče do pasu
proti žogi gre
tudi njena ni
a je
za tisti trenutek
Brcne
podam ji jo nazaj
še enkrat in še enkrat
steče za njo
ker je v tistem trenutku
pomembno samo to.
Žoga gre proti meni
in nazaj k njej
fantje se spomnijo, da je njihova
igra se konča
njen nasmeh ne izgine
ko steče proti meni
in mi da petko
Punčka je našla dve minuti pozornosti
jaz pa tistega otroka v sebi
ki ne bo izginil

Stanovanje spi
odkradem se v smeri spalnice
zaslalomiram pod odejo postelja ni samo moja
ena kosmata kepa tukaj
druga tam
dovolj jih je za vse vogale
blazina ni samo moja
puhasta kepa mi leže na glavo
predenje preglasi moje gama valove
tudi beta
in alfa
strahove
skrbi
Nič ne ostane
samo jaz
brez misli
in puhaste kepe ljubezni
in ti ki dihaš ob meni

Sili noter skozi vhodna vrata
ona se na drugi strani upira
ga prosi
prepričuje
odriva
Odidi, reče ona
Ljubim te, zahlipa on
Jok se meša s kričanjem
ustvarjata disonanco
čustev, prepričanj
kdo ima prav
nihče in hkrati oba
harmonija
je ostala ujeta v kleti
do katere sta oba izgubila ključ

Pravijo da je trava
pri sosedu bolj zelena
ampak ni
je samo
bolje posušena
in močnejša
manj legalna
Mogoče je bolj zelena
samo v prenesenem pomenu
ker povzroči divjanje možganov
mavrico
samoroge
p o p o l n o s p r o š č e n o s t

Najlažje je obupati
na tretjini poti
ali kjerkoli pač
na poti do cilja
Najlažje je poiskati izgovor
nimam časa
nimam navdiha
nimam talenta
Najlažje si je zatisniti oči
češ saj ni pomembno kdo sploh bere
nihče ne bo opazil
Najlažje je reči
bom jutri
in ko jutri
nikoli ne pride v taki obliki
vedno obstaja naslednji jutri
a na koncu se vsi jutri zlijejo v
nisem
ki morda boli samo mene
ampak dokler boli
obstaja upanje
da se jutri prelevi v danes

Anekdota pravi da so prvi prevajalniki
frazo out of sight, out of mind
pri dvojnem prevodu
spremenili v invisible idiot
Od takrat smo
malo napredovali
ne pa prav dosti
še vedno v Googlu
dežujejo mačke in psi
ko moja mačka zamijavka
in jaz zamijavkam nazaj
ona odgovori
navidez se pogovarjava
lahko me razume
lahko ji rečem, da je lepa in mehka
lahko mi odgovarja, da me ne prenaša
in jaz bom to še vedno
sprejela z nasmeškom

Sence
se pojavijo šele
ko od nekje posije sonce
in tema
ne obstaja
je samo odsotnost svetlobe

več kot definicija v slovarju
ali množica črk
skrbno izbranih
morda naključnih
več kot podpomen
skrit v niansah
dotikov
   pogledov
      glasu
nesnovna
a z nesluteno močjo

najbolj boli
tista neizrečena

Prva svečka na torti
ne smeš se dotakniti plamenčka
tudi tistega na štedilniku ne
kresovanje za prvi maj
drži se stran
da ne zakuriš superg
Prva ljubezen
nihče te ne nauči
plamen divja v tebi
opečeš se
ne zadnjič, ampak prvič najbolj boli
Iskrica v tvojem srcu
in v njenih očeh
veš, da v življenju ne boš več sam
hoja po žerjavici
zakaj pa ne
ognja te ni več strah
Veš, da boš enkrat dogorel
ampak tako pač je
in nekje v vetru bo plapolal
ogenj, ki se ga ne moreš dotakniti

Tisti, ki je izumil avtoradio
je verjetno imel preglasno ženo
ki mu je vedno govorila
kako bi moral voziti
ali pa so ga živcirali
glasni prepiri med taščo
in komerkoli, ki se je peljal zraven
lahko da se je naveličal peti
vedno iste otroške pesmice
da otroci med vožnjo niso težili.
Morda je resnica veliko bolj preprosta
morda
se je bal biti pri veliki hitrosti
sam s svojimi mislimi.

Čas med petkom in ponedeljkom
je kot imaginarna tvorba
vakuum
kjer še svetloba potuje hitreje
trenutek se nima možnosti razpršiti
samo razbline se
kar naenkrat
v vakuum vdrejo delci
ki omogočijo
zvočno valovanje
nadležne budilke

Ko se rodiš si
prekopana gredica
in vrečka mešanih semen
del pozobajo ptice
ali odnesejo mravlje
nekaj zraste in požene korenine
Ko pokuka ven
prva rastlinica, prva lastnost
se okolica odloči
ali je vredno čakati
okopavati
zalivati
negovati
ali je to samo plevel
Še vseeno je gredica tvoja
še vseeno je pomembno vedeti
da je bila tudi rukola
včasih samo plevel

Pes se vrti okoli svoje osi
da tačko, zleze med nogami
sede, leže
vse za en posladek ali dva
Orka skače iz vode
škropi občinstvo
maha s plavutjo
vse za ribo ali dve
Podgana pritiska gumbe
odpira vratca
išče pot iz labirinta
vse za malino ali dve

Z ljudmi ni dosti drugače

Zobna ščetka lahko
odstrani vse obloge
in ustvari iluzijo
svežega poljuba
lahko zdrgne
vse zlobne misli
s tvojega jezika
ne more pa odstraniti
subtilnega pookusa
in utišati
odmeva v moji glavi

Če so žirafe
skozi stoletja lahko
podaljšale svoj vrat
kaj brani ljudem
da bi naredili
majhne premike
v lepšo prihodnost

Gleda golobe, ki mirno
stopicljajo po ulici
njihova pozibajoča hoja
ga rahlo spominja
na enakomerno valovanje
njegovih misli
nekoč v preteklosti
spravljajo ga ob živce
s svojo nonšalantnostjo
tako v nasprotju s tem
kar se dogaja v njem
Iz nahrbtnika vzame
zadnjo žemljico
morala bi mu zadostovati še za jutri
odtrga en kos in ga zaluča na tla
desetero kljunov
hkrati seže
zaletavajo se, prerivajo
prhutajo
prav tako kot njegove misli
Počuti se manj samega

Cel dan je lahko
divji
naporen
poln hitenja
brez trenutka za vdih
prenasičen z dražljaji
počutim se kot da sem povsod
in hkrati nikjer
do trenutka ko se uležem v posteljo
slišim umirjeno dihanje
čutim tvojo toploto
Takrat vem, da sem
doma

Poslušam dežne kaplje
po pločevinasti strehi bi škrebljale
pa ni strehe
vsaj ne iz pločevine
kako opisati zvok dežja
ki pada na asfalt
ali prši izpod koles avtomobilov
kako opisati zvok dežja
ki moči fanta brez dežnika
ki ga je ravnokar zapustilo dekle
kako zapisati tiho mehkobo snežink
ki prekrijejo ceste
in pločnike
in razcvetele češnjeve cvetove
kako pojasniti otroku
da so letos češnje predrage
in si lahko privoščimo
samo jabolka

Pikice in luknjice
enakomerno in premišljeno
narazen
ena nalega na drugo
druga na tretjo
in tako naprej
sestavljaš, gradiš, ustvarjaš
Če bi obstajala tudi za življenje
enaka navodila kot za lego kocke
bi bilo enostavno ali vsaj enostavneje
Tako pa mi ostanejo
iskrice v očeh
in najširši nasmeh
ko se lahko
za uro ali dve potopim
nazaj v svoje otroštvo
ko je vse izgledalo
tako zabavno in preprosto

Včasih se sprašujem
če bi mi lahko pesem napisala
umetna inteligenca
mogoče bi bila boljša
bolj spevna
z več rimami
mogoče bi imela celo podtone
ki bi jih drugi razumeli
in jaz ne
mogoče bi imela dvojne pomene
za pisca nenamenske
za bralca premišljene
Pesem se ne konča
ko je napisana
ampak šele ko jo nekdo prebere
ko odzvanja
in ne gre iz glave

Tekam skozi tedne
kot hrček na kolesu
ponedeljek
torek
sreda
vsakič znova
se znajdem na dnu
gravitacija dela svoje
čeprav ležaji škripajo
stečem
proti petku po krivini
kolikor me nesejo noge
navzgor do točke preloma
nedelja zvečer
vrže me nazaj
na hrbet priletim
naravnost v ponedeljek

Vsak dan ista
avtocesta
visoke hitrosti
avtomobili, kamioni
okolica, ki je ne zaznaš več
in upanje, da tudi danes
ne bo nikogar
ki bi peljal
v napačno smer

Včasih do konca dneva
porabiš vse besede
in v glavi plavajo misli
ki čakajo na jutri
ko bodo morda dobile obliko
ali pa bodo ostale
neizrečene
kot opravičilo med dvema
nekdanjima prijateljema

Spomladanski dnevi
kot prvi zmenek
topli, brezskrbni,
vohaš prve cvetove
češenj
ptički ti božajo bobniče
najdeš štiriperesno deteljico
nežen veter kuštra marjetice
Že naslednji dan preobrat
mraz ubije upanje češnjevih cvetov
pada ledeni dež
celo sodra
ki deteljici potrga listke
divji veter oskubi marjetico
ostane sodo število belih peresc
ljubi, ne ljubi

Besede iz črk
in stavki iz besed
so lahko karkoli
in hkrati nič posebnega.
Zven in ton in melodija
so tisti ki jim dajejo barve
in pomen
Izrečene v pravem trenutku
so gradniki stopnic
ali zaklonišča
in v napačnem kot bomba
katere pok
odzvanja v tišini

Vse poti vodijo
nekam
ne nujno do cilja
ali mogoče, ampak
v tistem trenutku
še nisi zmožen
stopiti po njih
mogoče imajo oznako
ali pa so poti
po katerih ne hodijo mnogi
Lahko se vseeno podaš nanje
vedoč
da obstaja možnost
da boš moral nazaj
lahko pa te prav te poti
obogatijo z izkušnjami
ki jih ne bi dobil
če bi se držal
samo vnaprej označenih poti

Včasih dan podaljšaš
tako da greš pozno spat
drugič ga preprosto
nadaljuješ v sanjah

Vsa koruzna zrna
so si podobna
dokler jim ne postane
pretoplo
ko se oklep razpoči
in se pokaže
njihovo bistvo
je vsaka kokica
unikatna

Včasih smo imeli fička
tudi za na morje
vanj smo stlačili vse
očeta, mamo, dva otroka
mačko, psa
napihljivo blazino, rokavčke, sončno kremo
preden je postala škodljiva
vložene paprike, suho salamo, paradižnike
veliko ljubezni
in štiri sendviče
za na trajekt, jasno

Zdaj imamo avto
ki zasede dve parkirni mesti
in prikolico
dovolj prostora
za mobitele in tablice in polnilce
in prenosni računalnik in vse ostale
motilce pozornosti
samo bližina
je ostala doma

Pravijo, da se mački uležejo
tja, kjer nekaj manjka
ali kjer je kaj narobe
Kako naj si razlagam
mačko, ki vsako noč
spi na moji glavi
Mogoče dela družbo
tistemu mačku
ki ga v svojo glavo naselim
skozi slamico, s katero srkam alkohol
Mogoče moram zamenjati mačko
in vino za sok

Svetloba se skrije
noč zavlada
ostaneš sam
s svojimi mislimi
zapisanimi v pisavi
ki je ne znaš prebrati

Temno črna se preliva
v sivo modro
vanjo se zajedajo
pastelni odtenki
rožnate in oranžne in rumeno modre
še dva ovinka in nekaj minut
Slepeča živo oranžna krogla
ki to še ni
samo krožni lok oživlja barve
iz pastelnih odtenkov postajajo močne
prebujajo se, tako kot dan

Noč je izgubila svojo moč

Včasih pride dan
ki samo je
obstaja
dokler ne mine
in ne obstaja več
samo še v spominih tistih
ki niso pustili
da bi dan samo zletel
mimo njih

Čakam
sekundni kazalec teče zadnji krog
pride do cilja, a nič ni drugače
zavzdihnil bi, če bi lahko
a ker ne more, teče še en krog
Štejem vdihe
manj jih je kot sekund
štejem utripe
njih je mnogo več
Prideš
vdihov ni več
utrip podivja

Dan se ne konča
dokler ne zaprem oči
Življenje se ne konča
dokler imam sanje
in želje
in strast
Trenutek se ne konča
dokler ti zrem v oči

Mačka prede ob mojem ušesu
skozi okno prihaja zvok prometa
občasno kak objesten motorist
vse, da bi preglasilo moje misli
v katerih se vrti
kot pokvarjena kaseta
da imam vsakih šestdeset sekund
minuto življenja manj

Ponoči sence izginejo
vseeno je tema bolj strašljiva
nima oblike
niti meje
nič ji ne prepreči
da bi se prelila vame
in napolnila vse moje kotičke

Sence so lepe
ker vem da je nekje
sonce

Ledena kocka si
in jaz vroč čaj
vsak zase izjemen

unikaten

v tem vesolju nezdružljiva
plavaš v meni, nekaj časa
potem izgubiš svoje bistvo

izgineš

jaz pa ostanem
malo bolj mlačna
in bolj vodenega okusa

Luže, ki jih je imela
majhna punčka
                ki je bila včasih jaz
tako rada
so zdaj postale
samo še mokri čevlji
v katerih cmokajo moji koraki
ko hitim proti novim obveznostim