VODA

Življenje je tam, kjer lahko jo doseže.
Sama se zase na barve ne rima,
pa jaso obarva, ko nanjo se uleže
in v belo se odene, ko pride zima.

Rada si barve tudi sposodi –
od morskega dna in od rečne struge,
olepša jo prod, ko se čezenj sprehodi
in ona prijazno jim vrača usluge.

Vsakič sposodi si tudi obliko.
Dláni ukrade obliko dlaní,
v posodo nalita spremeni sliko,
čaša po svoje jo ukroji.

Poplava vode neizprosno potuje,
riše valove, podira bregove,
globoko pod zemljo jame oblikuje
in vodnim živalim nudi domove.

V hudem se mrazu pretvori v led,
po njem v drsalkah drvim kot le kaj,
ko me zazebe, pa grem se ogret –
takrat jo zavrem in začaram v čaj.