Rumena

Pomlad je travnik
poln rumene in
svetloba poševnic
v leskovem grmu.
In je modro nebo,
tam pa zimski oblaki v sivih plaščih,
ki tekmujejo z ekipo v belih majicah.

Toda nekaj je s planeti danes,
na tem, kako so se postavili v vrsto
ali krog,
da ne morem izostriti svojih misli,
kakor da sem brez vsebine
in potrebujem loščenje besed.

Zato le strmim v rumen cvet
na votlem steblu,
ki ga je zgrešilo rezilo in
iščem presek
vseh začetkov in vseh koncev,
njihovih stičišč na črtah vesolja
in ugotavljam, če
se barve koncev res vedno
prelijejo v žarenje začetkov,
a je vse, kar vidim jasno le
neskončno lesketanje
vseh odtenkov topline
v presežku te rumene
pokrajine.