preklete nedelje

ugasnem televizor in stopim v kuhinjo
potiho, čeprav sem že dvajset let sam
nekaj bi, za tolažbo
za pivo je prezgodaj, jedel sem uro nazaj
brskam po omarah, počutim se kot junkie
nič ni, razen če grem lizat sladkor
prestavim se na kavč
in se igram z daljincem
sesalci po bloku so končno pocrkali
otroci že dvajset let ne smejo na dvorišče
tišina, ki mi tuli v glavi
gledam po sobi
priznam, da nimam ravno rožnate situacije
dolgčas si želijo samo tisti, ki ga nimajo
drek, pomislim kdaj bo že služba
za vsak slučaj še enkrat stopim v kuhinjo
in nazaj na kavč
upam, da me nihče ne vidi
okoli govorim kako lepo življenje imam
z omare mi maha Zlata beseda
izhod iz sile
ni še tako hudo
naslednji dve uri gledam skozi televizor
nato pa stopim do omare
izberem Zločin in kazen
in nanjo postavim pivo