PESEM ZA BARBARO

Od nekdaj hotela si pesem le zase.
To je ta.
Realna in hvalna.

Brez tebe bi namreč kr taval,
taval v labirintu svojega uma,
verjetno ga bi na trenutke izgubil,
v paranoji ne sovražil, ne ljubil.
Zase držal bi najtežja bremena,
mogoče prelil jih v verze,
a nihče jih ne bi prebral,
ker jih bi zase, le zase držal.

Pa ne me narobe razumet,
saj ne da razvnemaš samo moj notranji svet.
Nekje sem pač moral začet.

Ker najprej sem videl tvoja meča in boke.
In sem videl dovolj.
Samo potrdila si mi,
ko sem zagledal tvoje svetle oči.
Razvnemaš znotraj in zunaj,
brez tebe se danes živeti ne zdi.
In nekako živiva,
nekako zdrživa.

Iskri se najina bližina,
v iskrah privlačnosti,
v iskrah drugačnosti.