Avtor: Jože Voglar

  • BEZEG

    Sedim na terasi,
    gledam bezeg,
    ki se pripravlja k cvetenju.
    Skoraj ga že voham.
    Sem kot čebela.
    V pričakovanju.

  • PESNIKOM APRILSKE POEZIJE

    Moram se zlit v vrstico,
    moram se zlit v vas,
    vi se zlivate vame,
    od vsakega vidim obraz.

    Zlili smo se v eno,
    skozi spletno nit,
    zliti ostali bomo
    za vedno, ena bit.

    Nikoli si nisem predstavljal,
    kako človeka skoz pesem spoznaš,
    od vsakega nekaj prejmeš,
    vsakemu nekaj daš.

  • UMETNA UMETNOST

    AI napiši mi pesem,
    pesem kako se danes počutim,
    da sem se polomljen zbudil,
    od včerajšnjega dela,
    da sem med umivanjem zob ugotovil,
    da sem siv,
    ne še star,
    ampak starikav,
    da preveč kadim,
    premalo spim,
    občasno se napijem,
    ali zakadim.
    Imam pa lepo družino
    in na splošno dobro živim.
    Pa naj bo petnajst vrstic dolga.

    ChatGPT je napisal:
    Vstanem, a kot da sem že polomljen,
    od včerajšnjih naporov prežet.
    Med umivanjem zob se zrcalim,
    in opazim, da siv sem, že precej.

    Ne star, a včasih že malo starikav,
    od preveč dima, premalo spanca v tem tavženju.
    Včasih se napijem ali pa zakadim,
    v mislih skriti, iz sebe iztisnem.

    A družina mi lepo daje moč,
    in življenje teče, čeprav včasih nežno,
    s svojimi vzponi, padci, s trakom sivine,
    a na koncu vendarle z lučjo v očeh, nežno.

    Čeprav je včasih vsak dan boj,
    in se mi včasih vse zazdi le za nič,
    vem, da imam svoje srce, svojo pot,
    in s svojo družino, svojim svetom, sem bogat.

  • KRAVATE

    Kravate, kravate,
    modre za demokrate,
    rdeče za komuniste,
    rumene za kristjane,
    črne za pogreb.

    Kravate, kravate,
    obvezne za diplomate,
    razvezane za pijane svate,
    zategnjena okrog vratu,
    ko ne najdeš več miru.

    Kravate, kravate,
    že dolgo dušijo ljudi,
    najbolj čuden okrasek
    današnjih dni,
    kravate, kravate.

  • ŠIVA LINGA

    Pogledal si svoj falus
    in začutil si življenje,
    začutil si ščemenje
    po dokazovanju,
    modrovanju,
    zmagovanju,
    nadzoru
    in po krvi.
    Začutil si kri,
    zažejalo te je po krvi.
    Ker si pravi moški,
    tak, ki pogleda v oči
    in ustreli,
    tak, ki pogleda v oči
    in te položi,
    vso hromo,
    na posteljo iz žebljev.

    V pričakovanju belega viteza,
    dobiš pijanega kretena.
    Raje poj Om Namo Šivaja.

  • DEVET MILIMETROV

    Luknja devet milimetrov v glavi,
    samo devet milimetrov je treba,
    da ti odpihne možgane.
    Ustavi sto kil žive teže,
    ki postane mrtva teža,
    ki je še težja,
    zaradi dodatnih deset gramov svinca.

    Danes dežuje svinec,
    svinčene nevihte po celem planetu.
    To ni globalno segrevanje,
    ampak ohlajevanje.

    Hladni ljudje sejejo smrt po pregretem planetu.

  • VESOLJC

    Jaz sem vesoljc,
    zemljan,
    galaktični kormoran.

    Kaj pa je sto let?

    Danes tu, jutri tam,
    tam na tisti zvezdi,
    ali na kometu.

    Kaj pa je sto let?

    Agregatno stanje duha
    približa te planetu.

    Moraš dobro vedet
    kam se boš zaletu.

    Ker kaj pa je sto let?

  • PRVI POLJUB

    Pripravljena si na poljub,
    še malo bom gledal
    tvoje buhteče ustnice,
    še malo si bom samo predstavljal.

    Jaz poln sem obljub,
    a izzvenijo,
    ujeta sva v tem trenutku,
    tišine, pričakovanj.

    Prvi poljub,
    je univerzum zase,
    le zate in zame ustvarjen,
    nama podarjen.

    Za vedno.

  • S KONICO NOHTA

    S konico nohta
    greš skoz lase,
    do tilnika,
    zaokrožiš do ustnic,
    kjer se ugrizneš.

    S konico nohta
    se po vratu
    spustiš do bradavice
    in do druge,
    do začetka pravljice.

    S konico nohta
    napišeš po trebuhu
    črke ljubezni,
    ki se skozi kožo prevedejo
    do centrov užitka.

    S konico nohta
    narediš vse
    kar je treba,
    da končaš objeta
    v toplo rjuho.

  • DRILL

    Tišina,
    poslušam svoj glas,
    slišim le odmeve,
    nerazločne.
    Raje bom ptice poslušal,
    raje bom vse drugo poslušal.
    Ne!
    Moram slišat svoj glas,
    tako bom slišal tvoj glas,
    tako bom poslušal.

    Težko je ne slišat joka,
    stoka ranjenih,
    ampak verjetno se lahko natreniraš.
    Drill, drill,
    zato obstaja drill.

    Da postaneš skala.

  • HAIKU

    Roj mušic roji
    kolektivno lebdijo
    čas je za spanje

  • Z RAZUMOM NADSE

    Počen živec,
    sam si krivec,
    pokvarjen človek,
    reklamiran.

    Jok je tuj, le igra hormonov,
    smeh je yoga,
    sočutje je,
    lahko ga ni.

    Garancija ti je potekla,
    kar te mama naučila je,
    se je prijelo,
    ali ne.

    Vse očetove klofute
    prebavljaš še danes,
    takrat jih nisi razumel,
    ne razumeš jih danes.

    Pa razumi samega sebe,
    svoje nerazumnosti,
    svoje serijske napake,
    vse neumnosti.

  • DIZAJN

    Lepo?
    Ni nujno.
    Lepota grdega, ali iskanje absolutno lepega.
    Uporabno?
    Malo že.
    Žarnica in okoli nje ogromno kiča.
    Poceni?
    Nikakor ne.
    Etiketa z imenom je najdražja stvar.
    Drugačno?
    Definitivno.
    Konstantna šok terapija.

    Bog se verjetno obrača v grobu.

  • NEZADOVOLJSTVO

    Hardcore utrinki iz sanj,
    temačnih, mokrih igranj.

    Fuck vse skupaj,
    naj gre v rit ta svet,
    ki od mene pričakuje
    hitenja, hotenja, norenja.

    Fuck ta svet,
    spremenil se je v moro,
    sluzasto stvar, ki pore razžira,
    v meni umira, kot goba ob suši.

    Fuck takšno življenje,
    ki od mene pričakuje
    optimizem, srečo, hrepenenje.

    Fuck ti ljudje okrog mene,
    zasejali v meni so seme,
    sebično in tuje.

  • NEKJE VMES

    Nisva vedela za vse to,
    sedaj je jasnejše nebo,
    dozorelo v letih,
    dozorelo v čustvih,
    nisva vedela za vse to.

    Vedela sva za kompromis,
    da srečujeva se nekje vmes,
    med potrebami in željami,
    med strastmi in ležanji,
    vedela sva za kompromis.

  • HIPIIZEM

    Sanjal sem vse nage ljudi,
    nismo se gledali v riti,
    ampak v oči.
    Sanjal sem poglede iskrene,
    roke objemajoče,
    noge v transu plesoče.

    Sanjal sem, ja, samo sanjal.
    Ko oči odprem,
    me žalost in strah prevzame.
    Gonja je nuja,
    namesto ptic,
    budilka me zbuja.

    Flower power is the only recover!

  • HAIKU

    Zrelo je žito
    sovražim zvok kombajna
    srna mirno spi

  • HAIKU

    Roža v loku
    vržena na grob odprt
    še vedno cveti.

  • MORAM

    Moram delat,
    nekaj prčkat,
    nekaj ustvarjat,
    se nekaj igrat.

    Moram ležat,
    gledat nebo,
    iskati sebstvo,
    dobro ali slabo.

    Moram spat,
    izventelesno iskušat,
    vloge igrat,
    o tem pisat.

    Kaj vse moram?
    Nič. Vse.

  • TRADICIONALNO

    Sin je sinji galeb,
    hči je čer na obali,
    deda se hvali z medaljo,
    baka našla je vrt.

    Foter rabi družbo,
    mama rabi službo,
    jaz sem kot foter in mama,
    ti si kot foter in mama,

    in
    in
    in
    par generacij za nama.

  • REINKARNACIJA ROŽE

    Prva generacija plastičnih rož
    je postala prva generacija mikro plastičnih rožic.
    Zadnjič smo jih pod mikroskopom opazovali
    kako tvorijo lepe pušelce
    na pljučnih mešičkih.

    Počakale bodo smrt organizma
    in se pod ugodnimi pogoji
    reinkarnirale v barvilo za trobentice,
    kjer bodo končno spoznale
    kako je biti roža.

  • PESEM ZA BARBARO

    Od nekdaj hotela si pesem le zase.
    To je ta.
    Realna in hvalna.

    Brez tebe bi namreč kr taval,
    taval v labirintu svojega uma,
    verjetno ga bi na trenutke izgubil,
    v paranoji ne sovražil, ne ljubil.
    Zase držal bi najtežja bremena,
    mogoče prelil jih v verze,
    a nihče jih ne bi prebral,
    ker jih bi zase, le zase držal.

    Pa ne me narobe razumet,
    saj ne da razvnemaš samo moj notranji svet.
    Nekje sem pač moral začet.

    Ker najprej sem videl tvoja meča in boke.
    In sem videl dovolj.
    Samo potrdila si mi,
    ko sem zagledal tvoje svetle oči.
    Razvnemaš znotraj in zunaj,
    brez tebe se danes živeti ne zdi.
    In nekako živiva,
    nekako zdrživa.

    Iskri se najina bližina,
    v iskrah privlačnosti,
    v iskrah drugačnosti.

  • PRIVLAČENJE

    Umetnost oblačenja je umetnost slačenja,
    zapeljevenje se začne z najlepšo perjanico.
    Privlačnost poljuba je lepota ustnic,
    poljub se začne s poljubljanjem govora.
    Privlačnost dotika je elektrika bližine,
    dotik se začne s kretnjo po zraku.
    Privlačnost oči je privlačnost duše,
    to dobro opaziš, če gledaš v oči.
    Vse se začne, ko gledaš v oči.

  • POSKUS

    Seveda je nisem smel gledat v oči,
    če hočeš nekoga ubit, ga ne gledaš v oči.

    Seveda sem ji poskusil pregriznit vrat,
    pa so bili čekani premajhni in pretrd njen vrat.

    Seveda sem poskušal drugače,
    ampak razparat trebuh ni, kot razparat hlače.

    Zato sem jo nazaj v gozd spustil,
    si nabral lešnikov in jih z lahkoto použil.

  • ČAO TAO

    Čao Tao,
    krivulja,
    Fibonači,
    cvet,
    šola pod mostom.

    Čao Tao,
    vibracija,
    vibrirajva skupaj,
    del naju naj ostane priseben.

    Čao Tao,
    brezspolna energija,
    skoraj sem te ujel.

    Čao Tao.

  • KAPITALISTIČNE IZŠTEVANKE

    Jaz grem v službo,
    ti še spiš,
    jaz mam avto,
    ti loviš.

    Ti si punk,
    jaz sem pop,
    jaz mam jahto,
    ti maš grob.

    Ti maš streho,
    jaz mam grad,
    ti si reven,
    jaz bogat.

  • DANES #4

    Danes sem prazen.
    Um je prazen,
    energetsko prazen,
    čustveno prazen.

    Ne poražen,
    ampak blaženo,
    potolaženo,
    nekje v tem univerzumu umeščen.

    Jutri bom spet napolnjen.
    In spet blazno praznenje.

    Skozi črno luknjo je pot
    do lebdeče praznine.

  • DANES #3

    Danes sem poslušal smrt,
    ko se je zavlekla v našo ulico.
    Vzela je sosedovo mamo, revico,
    čez njo razprostrla mrtvaški prt.

    Ko pride smrt vse izgine,
    samo jok, šepetanja in objemi,
    še ptičji kriki so nemi.
    Hitro pride, hitro mine.

    Mogoče jutri sam umrem,
    mogoče ti, mogoče vsi.
    V Hirošimi je na enkrat umrlo
    petdeset tisoč ljudi.

  • DANES #2

    Danes se je streha lesketala
    v pesku iz puščave.
    En majhen del Sahare
    ena ploha je naprala.

    Na strehi iščem stopinje kamel
    in kje je ležal beduin,
    ki ga je hudobni džin vzel,
    ko v naše kraje je letel.

    Mogoče jutri pride beduin,
    ki po svetu roma,
    išče koščke Sahare, svojega doma.
    Shranil bom pesek in mu skuhal čaj.

  • DANES #1

    Danes ne bom še kosil,
    počakal bom cvetje.
    Kje je še poletje,
    ko bo travnik suh in siv?

    Danes ne bom nič pil,
    bom raje gledal cvetje,
    male marjetice v šopih objete
    in vetrič čez njih premil.

    Jutri bom vse to nardil,
    moril, ker sem pil,
    pil, ker sem moril,
    sebe in cvetje.