Neskončno kraljestvo

Kjer zdaj stojiš, na tem črnem puščavju
včasih sta stala dva stebra moči.
Nad njima obok je v zlatem pozdravljal:
Stopaš v zlato neskončno kraljestvo,
kjer Ozejman, kralj naš, za večno živi.
Nič ni ostalo od tega oboka,
niti od zlatih pozdravnih besed.
Le še en steber štrli iz peskovja
in priča o časih, ki jih več ne bo.
Nekoč tu je stalo kraljevo mesto,
a nič ni ostalo od večne moči.
Veter zdaj reže okrušeno zemljo
in reke jo spirajo v prazen spomin.