Jazz pod črto

Lahko je zelo smooth
in ziblje v nirvano,
lahko je tudi v neopisljivi
freestyle razmetan,
razglašen, da bolijo kosti,
odklaplja mi misli
in me pusti,
da odtavam
med tuje dotike.

Njen Ariel je
posoda, ki hrani trpljenje,
s katerim se op(l)ajam.
Moj Ariel
pere perilo
namesto mojih rok,
da z njimi tačas lahko
tehtam skrbno
vso praznino smrti,
ki jo že davno
je odmeril
prestreljeni divji ptič
kanjuh,
ji verjel in pel,
da če mogel bi,
umrl bi še enkrat.

Danes iz trpljenja
nastajajo
novi prašni oceani,
kjer umreti še enkrat
ni več želja
ampak nuja,
iz povsem drugih razlogov.

A čisto na koncu,
takole pod črto,
da boli od absurda,
vse je naprodaj.