Danes sem poslušal smrt,
ko se je zavlekla v našo ulico.
Vzela je sosedovo mamo, revico,
čez njo razprostrla mrtvaški prt.
Ko pride smrt vse izgine,
samo jok, šepetanja in objemi,
še ptičji kriki so nemi.
Hitro pride, hitro mine.
Mogoče jutri sam umrem,
mogoče ti, mogoče vsi.
V Hirošimi je na enkrat umrlo
petdeset tisoč ljudi.
Dodaj odgovor