Bes kitare

V enem kotu stari kavči
okoli kavne mize.
Na njej gnezdo
čikov in kozarčkov
in plastenke vina
in koka kole.
V napol spitih kozarčkih
se mešata vino in kola
in se treseta ob vibracij
z drugega konca sobe.
Tam pet fantov ustvarja hrup.
Zvočniki, iz njih kablovje,
kitare, iz njih akordi
bobni, iz njih ropot,
mikrofon, iz njega bes.

Cel svet se je rodil
na tistem starem odru.
Sanje so lahko divjale
strahovi so pa oglušeli.
Cel svet je bil
na tistem starem odru.

A ste vedeli,
da je zvok kitare,
ki jo priklopiš
na feršteker,
tisti zvok,
ki se počasi
nabira
in iz nežnega
brnenja spreminja
v tuljenje
in cviljenje,
ker kitarist
še ni udaril
na struno,
tisto piskanje,
ki se mu reče
feedback,
a ste vedeli,
da je tisti zvok
samo zvok kitare, ki joče,
ker ne opravlja svoje naloge,
ki je celjenje duš,
ki rabijo jezno glasbo,
da se zacelijo.