Čas zamrzne sredi trenutka,
tik pred mejo.
Si zamišljaš linijo
debeline lasu
ali širok trak bele
na prehodu za pešce —
Ustaviš se pred njenimi vrati,
smukaš pod oknom,
čakaš povabilo,
da prestopiš njen prag.
Kaj loči to stran od tiste: tvoja
radovednost,
neumnost —
Kakorkoli, jo čutiš,
kako se ti vrašča v kosti,
čez katere se pnejo vezi?
Dodaj odgovor