Mala pika je
sredi živahno polne sobe.
Vrvež naokoli
odmeva v votlost njene notranjosti.
Baterija je na varčevalnem načinu.
V rokah ji suho bingljata izžeti vrečki dostojanstva.
Izčrpana je od truda, da se zlije. Izpraznjena od spodletelih poizkusov.
Utrujena od preveč čutenja v premalo čutečem svetu. Poteptana od navideznih pritiskov.
Vpadljiva je. Celo tako zelo, da mimoidočega pogled nanjo zaslepi.
Morda je zato nihče zares ne vidi?
Če umre,
bo sploh kdo opazil?
Dodaj odgovor