ASTroLoGiJa BeGa

Neugodje je pripeto name. Živci tonejo v dražljajih.
Zunaj, noter, vse je eno.
Ušla bi,
se skrila.
Zapisano je v zvezdah.
Ribe to počnejo.
Pobegnejo s tokom
stran od resničnosti.
Nevidna prijateljica modeluje:
“Ostani tukaj, vrni se v telo.
Ne umikaj se v pragozd domišljije.”
Ok, naj ti bo.
Sprehodim se po telesu.
Nemirne noge,
pritisk v ušesih,
trebuh je kepa.
Zasrbi me povrhnjica znane pentlje.
Blizu je. Šelestenje krošenj, razkošen vonj skrivnosti, uhojena steza.
Komaj vidno odkimam.
Zavrtim se na petah, čez korenine
odpravim v gozd po pesem.