Velika Noč

Skozi odprto okno slišim veter,

ko šelesti

s svežim listjem,

zrači zatohlo a tiho mesto,

razpihuje oblake,

da zasvetijo

drobne, prastare lučke

na nočnem nebu.

Fotosinteza je

v polnem teku

že od zgodnjega jutra, vsak dan

je več kisika in klorofila

in manj noči.

Diham španski bezeg

in cvetoče jablane,

hodim bosa

po vlažni mladi travi,

da mi požene zeleno

po starih žilah.

Marjetice, regrati in detelje

ponoči zaprejo cvetove, sklenejo triliste.

S čim zaznavajo

temo?

Jaz njim ne zaznamujem

časa, ne življenj,

oni pa mojega določajo,

bolj kot cvetje

iz cvetličarne,

že od malega.

Vedno je kot nov,

ta sveže zeleni,

stari čas,

čas sočnih, dišečih dni,

ko se rojeva

preobilje

življenja

iz davno minule

Velike Noči.

20. april 2025