Cvetlice,
v barvi črnila,
ranljive in sočne,
z vonjem vijolične
zemlje
ob koncu aprila.
Van Gogh jih je prilepil na platno,
skoraj za vedno,
dež več ne more zmečkati
prosojno žilnato lahnih krilc,
nihče pomendrati.
Lahko jih polije kak jezen otrok
z rdečo barvo,
ki še ni slišal,
kako grozeče hrumi življenje
v glavi,
tudi, če si odreže uho.
Dodaj odgovor