Mogoče pa je bil raj
videti kot tisti diner na Hopperjevi sliki?
Tako lepo samotno
je vse naokrog
in preprosto in tolikokrat smo to že videli.
Toda, kje je tu Bog?
Kaj je hotel umetnik povedati?
Ni vhoda. Ni izhoda.
Ni videti začetka, ne konca.
Lahko gledaš, vsi gledamo.
In vendar je tam takšno število oseb
kot tiste prve dni v raju.
Nihče ne ve, kdo so ti ljudje
in kdaj se je začelo.
Je natakar kača ali Bog?
Ali je Bog tujec,
s širokim, nemim hrbtom.
Dva sta tam
in čeprav ni videti drevesa daleč naokrog,
smo sredi New Yorka, ponoči,
koliko je treba hoditi
do prve skušnjave?
Ta tu je preočitna in razsvetljena.
Kajti prav lahko je,
da sta v izložbi, v akvariju ujeta dva,
ki sta na koncu
in sta zašla
in je prepozno za domov
in ne vesta več točno,
kdo je začel vse to
samotno posedanje v molku.
Kaj če v resnici sploh ni šlo za slo?
Kaj če je pekel samota v paru,
tudi če si v raju?
Adam in Eva v nočni kavarni,
v Hopperjevi sliki.
Nikogar ni na ulici.
Nikogar ni na vrtu.
Samo kača
in Bog.
Dodaj odgovor