Kakor da si

Vsak večer znova

moraš leči,

se zmehčati,

kot kruh v toplem mleku,

zapreti oči

in počakati, da ti jih odpre

budilka,

maček

ali ptičje petje,

ali pa le biološka ura,

ki spet zaostaja.

Se zgodi,

da se medtem,

ko se zdi, da te ni,

godijo

najnenavadnejše reči;

govoriš modre besede,

srečuješ ljubljene ljudi

in tiste,

ki so že davno odšli,

ki sploh nikoli niso bili

čisto zares tu,

kjer si ti.