Zvezdna noč

Kje si, prijatelj moj dragi,
čarobni Gaugin?
Ne puščaj me samega s seboj,
vrane mi kljuvajo možgane.
Ne utapljaj me v rumena in vijolična morja
Dušim se v zlatih žitnih poljih,
padam po strmih ravnicah.
Pridi v kavarno, popijva absint,
kadiva svoje misli,
objemi me.
Kje si?
Zakaj moram risati s svojim ušesom?
Poglej, sončnice plešejo na platnu,
podaj mi čopič,
namoči ga v krompir.
O, moj Gaugin.


Posted

in

Tags:

Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja