Balkoni so brezplačni odri
tihih in glasnih,
razburkanih in mirnih
življenj v zaodrju.
Na teh odrih ima zakulisje
več zgodbe kot igra na njih.
Za zaodrjem posajenih dišečih lončnic
se skriva sivolasa babica,
ki plete puloverje.
Za polnim pepelnikom prekajena računovodkinja
S popoldanski espejem.
Za vrvico polno dišečega opranega perila
sta dedek in babica,
ki imata na počitnicah vnuke.
Za zelišči v lončkih
in lovilci sanj
gibčna balerina.
Za kramo starega pohištva, razcvetelega jogija in fotelja,
za staro žogo in strganim loparjem za tenis
zapita mož in žena, ki jima je pravkar
zmanjkala zadnja kapljica sadjevca.
Opazujem balkone, njih nabrane volančke,
in zalivam rože na njih.
Radovedno se ogledujejo,
si poklanjajo hrepeneče poglede
in se ljubijo na daljavo.
Brez da bi se v resnici poznali.
Dodaj odgovor