Vsak dan je enak, vsaka noč drugačna

Pokrit z bolečino
ležim na umazanih dvomih,
glava tone v iztrebkih zmot.
Preteklost skače po prsih
in dolbe strugo v moje telo.

Zaprte oči slišijo preveč,
čutim gosenice, ki drobijo kosti,
kremplji mrliča režejo brazde po obrazu,
pajki pletejo mrežo iz sivih las.

Črna šminka postaja krvava,
ustnice pobiram s tal.

Ne zdržim več.
Odrežem oči.
Skozi reže rjove tema.
Zaliva me vroč dež,
zebe me.


Posted

in

Tags:

Komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja