Upognjena

Nisi naredila prav,
je odmev v lobanji,
ki se zažira v tkiva srca.
Spraskana duša,
ki jo je izsesal
vakuum šibkosti,
niti malo šibak,
se nevarno upogiba
pod bremenom vesti.
Nešteto mikroskopskih ježkov
se kontinuirno zaganja
na vedno ista mesta
v pljučih.
Spet in spet in spet in spet,
da ta začnejo krvaveti
in vdih postane hropeč,
hlastajoč, proseč,
kot bi umirajoča ležala
v goreči kolibi
in bi jih ogenj
lakomno prikrajšal
za kisik.
Odmev,
vakuum,
praske
in iglice
me zdaj definirajo.
Popačene okončine,
počečkan um,
ireverzibilno deformirana
duša.

Čas za ponastavitev podatkov.