Od rojstva dalje sem drugačen,
verjetno ne v ponos očetu,
mišičastem tigru v kopačkah,
ki je namesto mame objemal žogo in druge ženske.
Ni mi bilo mar za prvinske igre,
igranje kavbojcev in indijancev
in kazanja prozornih mišic.
V temačnih kotičkih sem zadihal,
s knjigo v roki sem bil vsakič drug junak.
poleg pa šivanje gobelinov
in risanje zemljevidov.
Če ni bilo treba govoriti, nisem.
Če ni bilo treba karkoli, nisem.
Mislim, da glede na navedeno ni nič čudnega
če pišem pesmi.
Dodaj odgovor