Danes se v krošnjah starega gozda lovi veter.
Nagajivo se muza med mladim listjem in kodra košate glave.
Sončni žarki fenajo modne pričeske pod oblaki.
In listje sladko šelesti od zadovoljstva.
V sveže prezračenih gnezdijo srake.
Žolna vrta v deblo, iz veje na vejo skače veverica in se preizkuša v ravnotežju.
Krošnje polne življenja so danes enake vsem prejšnjim.
Živahne, razigrane, sončno senčne in harmonično uglašene iščejo luže, v katerih bi si rade ogledovale svoje mojstrovine na glavi.
Krošnje polne življenja so danes enake vsem prejšnjim.
… opazujejo grozljivo nasilen umor pod seboj.
Dodaj odgovor