Nostalgija v mesečini

Nad jezerom, ki se
pravkar namaka v medeni mesečini
je vzbrstela kresnička.

                   Tolažim se s pljuski vetra
                   in sušim solze s tuhtanjem.
                   Pohitrim korake 
                   in stopim vštric s časom, 
                   da bi se vse potopilo v tej svetli noči.

                   In jaz sem potapljač.
                   Skrivam se v mraku
                   in se lovim s preteklostjo.
                   Moje srce galopira in glasno rezgeta.
                   Zategnem uzdo,
                   a se ne umiri.
                   Srce in jaz.
                   Ne ustaviva se pred prepadom,
                   A vendar uideva smrti.
                   Rezgeta ponorelo.
                   Počutim se kot hlap.
                   In zagledam svetilnik v meglici.
                   Koprenasta noč me nosi

nad jezerom, ki se
pravkar namaka v medeni mesečini.

                   Nasmej me z objemom!

Posted

in

Tags:

Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja