Midva

Drživa se za roke
in hodiva po vročem pesku razblinjenih sanj.
Božava spomine na krilih srebrnih ptic
in s solzami pereva tiste iz plinskih jeklenk.
Drgetava nežno objeta pred strahom
v klobčič zvita in umaknjena od težkih oblakov črnega dežja.
Globoko in globlje zajemava sapo
pred vzponom v naslednjo steno s hinavsko narejenim nasmehom dobrodošlice
in trpkim odmevom v doline.
Zazrta drug drugemu globoko v oči iščeva tolažbo in pogum.
Včasih težka,
včasih peresno lahka,
zmeraj ranljiva in preplašena
se stiskava v nepremagljivo celoto dvojine.