luka dončič

dolgočasim se
odtrgam roko in jo vržem skozi okno
živimo v štirinajstem nadstropju
čakam
še vedno čakam
premislim si
tečem po stopnicah
roko najdem na gredici gospe Marije
prepričam se, da me nihče ne gleda
stopim na vrtnice in poberem roko
tečem mimo knjižnice in zapuščene tovarne
za pekarno zavijem levo
z odtrgano roko pomaham bivšemu sošolcu
zdi se mi imenitno
pridem do košarkaškega igrišča
postavim se za črto za tri točke
in z roko vržem roko