Klovn

Sestradan krožim v areni
brezzobih pokvek v otroških kravatah.
Oči iščejo aplavz,
usta hrepenijo po potrditvi.
Koraki obteženi z desetletji prilagajanj,
utapljam se v morju smeha,
plešem med žaljivkami.
Žongliram s solzami,
tečem po vrvi napeti med ušesoma,
medtem, ko me opazke bičajo po hrbtu,
krvavim iz klobuka.
Preveliki čevlji,
pisane hlačnice,
razmazana šminka
a vam še ni dovolj, otroci?
Kaj bi vas zadovoljilo?
Želite, da pokam balone,
padam s kolesom?
Da bruham ogenj?
Sram me je, da ste na moji predstavi.