Kamenje

Makadamska cesta
Za mano razvlečen val gostega prahu.
Popolnoma zabrisano ozadje.
Kulisa, ki ječi pod težo gostega oblaka prašne megle.
Ko se ozrem, vidim le zamegljene obrise do neprepoznavnosti ovite v haljo minevanja.
Rinem naprej.
Nočem vrnitve.
Življenje, ki klone in mora nazaj, ima usta polna suhega prahu, na debelo obloženi zobje se grizejo skozi čas.
Potno čelo je lepljenka Sahare.
Nočem vrnitve in popravkov in krpanja.
Rinem v neznano,
v strah,
v nevarnost,
v negotovost,
ker nosim cilj v srcu
in pot je ključ vseh spoznanj.