Izolirana

Goltam žgoča zelišča,
težko, sapnik je smirkov papir,
posut z žagovino.
Predlagaš mi analgetik,
v zameno dobiš srep pogled.

Po sobi hodim v meglicah,
oblečena v jopo z žepi,
kamor tiščim robčke.
Čiste v lev žep,
napol polne v desni,
polne v koš.
Vsa ceremonija nima veze s politiko.
Leva je vedno začetek in desna konec.

Usedem se in pišem.
V prsih mi brbota
neizrečeno,
stene moje notranjosti
se zlepljajo,
zrkla žarijo
rdeče,
besede se s težavo rojevajo
in so odete v sluz.

Žaluzije vibrirajo,
stene sobe se zlagajo vame.
Ukalupljam se v
samopomilovanje.

Skozi okno žari
svet v rumeni.
Vse cveti,
vse brsti,
vse mrgoli

brez mene.