Idrija

Več kot pol stoletja si imela čas,
da spleteš te mrežaste smeri.
Te ulice, ceste, brvi in mostičke,
ki mesto spreminjajo v star labirint.

Tekoča in trdna kot živo srebro,
ki je včasih pršilo iz jaškov, cevi in peči
in našlo poti v vse pore okraja in družbe
in sedlo na pljuča, živčevje in kri.

Zdaj si očiščena tega prahu, a ponosna
na vse kar je zraslo zaradi potu,
ki je tu tekel po vodnih kanalih
v žile tvojih srčnih ljudi.

Hvala ti, da si me sprejela,
ko pisal sem v temačni sobi
blizu globokega rova
neke izmišljene stvari.