Na obrobju mesta
vase udrta in
ožigosana z grafiti
trepeče pred vandalizmom.
Med škrbinastimi zidovi
veje veter,
mraz jo stiska skozi nevidne špranje.
V zatohlem smradu gnijejo
prestižni prostori nekdanjih zabav.
Na širokih hodnikih se sprehaja vonj krinolin
in kamnita tla v vzorcih šepetajo skrivnosti
korakov.
Postelje škripljejo zgodbe počitka in ljubezni,
mize cedijo sline po končanih gostijah.
V sobanah se sprehajajo sivi duhovi,
zračijo omare in pospravljajo okostnjake.
Na stenah počivajo odtisnjene duše
olupljenih obrazov in freske zbledelih teles.
Pražnje oblečene.
Se smejijo.
Prijazno.
V prostranih sobanah čepi molk ugaslih glasov
in odmevi
korakov, ki vodijo nikamor.
V parku na klopci sedi umetnik.
Piše pravljico.
Dodaj odgovor