Gozdni mah na skali

Sonce mežika skozi razposajeno vejevje
in poplesava s svojo toplino na mehki odeji.
Veter se trudi razganjati listje, dvigati prah
in nagajati zelenju v tej razgreti goščavi.
Mah se ne premakne.
Vztraja oprijet na skali, zadovoljen
v svoji mali nepremični deželi.
Ob njem stoji človek, sam, izgubljen
sredi divjine od katere je bil davno odrezan.
Časti ta mehek mah na trdi skali
in si dela skomine po njegovi mirni samoti.