Dotik

Dlan.

Mehka.

In topla.

Pajčevinasto prepredena in ženstvena.

Na hrbtni strani rahlo ohlapna koža, tu in tam pegasta

pokriva nabrekle žile.

Na zgibih nabrana in zgubana, prožna.

Polna dotikov in prijemov.

Z izkušnjo trdote, mehkobe, mraza, toplote,

vlage, prahu in lomljive suhosti.

Oplakne jo voda.

Vedno znova in znova.

Ohranja čistost,

a nikoli zares ne odstrani

vseh odtisnjenih občutij

ob dotiku, ob prijemu,

ob gretju, rahljanju, trepljanju,

ob pomirjanju …

In nikoli,

nikoli premnogih sporočil,

ko se združi v nadzemni par človeka.


Posted

in

Tags:

Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja