Zebe me.
Glavo potopim pod toplo vodo. Lasje so jegulje.
Deja vu.
Izgubim se v zamolklo šumeči vzporednosti. Se tako počuti dojenček?
Lebdim.
Še malo.
Hlastnem za zrakom.
Ni čudno, da dojenčki po rojstvu jokajo. Iz udobja sanj so izvrženi v hladen, grob, surov svet.
Ni čudno.
Banjo imam zato, da se v zimskih mesecih grejem.
V mrazu zakrknem. Ravno obratno kot jajce, ki zakrkne na toploti.
Če živiš v toplih krajih, imaš menda manj težav z bolečinami v mišicah.
Razmišljam o selitvi v tople kraje, ampak imam rada svojo banjo. Všeč mi je občutek lebdenja v maternici.
Včasih bi bila spet dojenček.
Najraje takrat, ko je zunaj mrzlo.
Dodaj odgovor