Brazgotina

Stil: Rap komad

Kot majhen fant iz delavske kolonije
sem cel svet odkril med listi enciklopedije
na klopi se skril pred težavami doma
med listi bil varen, doma bil le zdoma.

včasih se vprašam kdo me je pazil
medtem ko med tiste platnice sem lazil
kdo je bil tisti, ki ni zmogel čustev
z otrokom, ki hotel je cel svet izkustev

kot otrok sem bil pogosto zamaknjen
zdaj vem da zato, ker bil sem odmaknjen,
pozabljen, zahteven pripadnik družine
ki raje bi videla, da moje čustvo izgine.

vse smo ti dali kar vemo in znamo
uči se sine, da ne boš tud ti šel v jamo
poslušaj očeta, on ti bo povedal
s svojim vedenjem dejanje zapovedal

tisoč iluzij premore naša glava
vaša in moja in tvoja, čigava
vse so enake, čeprav so drugačne
svetle so temne, so bistre temačne

tisoč iluzij premore naša glava
vaša in moja in tvoja, čigava
vse so enake, čeprav so drugačne
ampak kot moje, nobene ni takšne

dobro se spomnim, kako sem odkrival
v platnicah vse tisto kar svet mi je skrival
kako sem spoznaval lepote planeta
prek listov narjenih za analfabeta.

not je pisalo, kaj je slepa pega
v kotu očesa nek del izven dosega
na list narišeš piko in potem premikaš glavo
dokler sliko ne skriješ s svojo poravnavo

rad sem imel vse te miselne zanke,
uganke, modrosti in vse izpeljanke
igrivost spomina in lažne uvide,
vse ukrivljene črte, utvare, privide

verjel sem, da notri bom našel zdravilo
za tisto, kar v meni od nekdaj je gnilo
da v knjigah bom našel skrivnosti življenja
v znanju bom rešen želja, solz, ihtenja.

tisoč iluzij premore naša glava
vaša in moja in tvoja, čigava
vse so enake, čeprav so drugačne
svetle so temne, so bistre temačne

tisoč iluzij premore naša glava
vaša in moja in tvoja, čigava
vse so enake, čeprav so drugačne
ampak kot moje, nobene ni takšne

jaz mislim, da imam še eno slepo pego
ker, ko pogledam v srce, vedno vidim zmedo
jaz vidim, da vedno ko v srce pogledam,
namesto da bi čutil se raje sprenevedam
jaz slutim, da to je moja zadnja iluzija,
ki sem se jo naučil, ko je skrb bla goljufija
jaz rabim, da zdaj se to pač neha
ker svet ni nevaren, svet je poln smeha.

Nekoč bolečina,
rojena kot hladna bližina—
Nekoč bolečina,
ki zdaj je le senca spomina—
Nekoč bolečina,
za vedno le motna sivina—
Nekoč bolečina
bo le črna brazgotina.

bolečina
bo le črna brazgotina
bolečina
bo le črna brazgotina


Posted

in

Tags:

Komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja