Na steno jo pribiješ da tiktaka
In te priganja vsak trenutek dneva
Hitiš in predeš mreže brez postanka
Nič več ne vidiš bledosti v odsevu
Ne veš kod stopaš kam si se podala
Nikamor več ne pojdeš brez biričev
Priženejo te skoraj do prepada
Ki v slepih je očeh še ves naličen
Le kdaj pa kdaj te spreleti resnica
Da vedno znova se odrekaš bistvu
Počakaš če požene kri ti v lica
A čas koraka vedno v istem ritmu
Od včeraj v jutri se podajaš v sliko
Ki jo je čas zarisal v belo platno
Dodaj odgovor